»Makarovičeva pravi, da naj bi se jaz nekje izgubil, in vztrajno ponavlja, da se nam knjige sploh ni dalo pisati.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju